En godec nam gode
Knjiga o Lojzetu Slaku z naslovom "En godec nam gode"

Eden najpomembnejših glasbenikov domače glasbe. Narodno zabavno zakladnico je obogatil z več kot petsto izvirnimi vižami in mnogimi odličnimi besedili. Njegovo glasbeno smer posnema več sto glasbenih skupin doma in po svetu, veliko pa je prispeval k razvoju glasbe tudi kot izjemen glasbeni virtuoz in kot človek, ki je diatonično harmoniko priljubil vsem generacijam, inštrument pa se je prav po njegovih napotkih neverjetno izpopolnil.
V knjigi sta opisana življenje in glasbeno delo človeka, ki je skupaj s sodelavci ustvaril novo glasbeno smer in se s tem za vedno zapisal v zgodovino.

- 324 strani
- trda vezava
- format 165 x 235 mm
- 93 črnobelih fotografij
- 30 barvnih fotografij

V dolini tihi
DVD "V dolini tihi"

Film predstavlja zanimivo otroštvo "Barbovega Slaka", njegova učna leta, vojni čas, pričevanje številne družine (10 sester in bratov), sodelavcev, članov ansambla, tekstopiscev, urednikov, producentov ...
Film vsebuje tudi zanimive posnetke s turnej (ZDA, Kanada, Avstalija), koncertov in TV oddaj skozi celotno obdobje delovanja Ansambla Lojzeta Slaka. DVD vsebuje tudi 9 pesmi (video):

1. Čebelar
2. Padalec
3. Ej prijatelj
4. Visoko nad oblaki
5. Zadnja noč v letu
6. V dolini Trente
7. Postojnska jama
8. Polka village
9. Spet se peljem na Dolenjsko

V knjigi »En godec nam gode« njegovi najbližji takole ocenjujejo Lojzeta Slaka:

žena Ivanka Slak:
"Kot glasbenika ga ocenjujem izredno pozitivno. Za glasbo je izredno vnet, priden, vztrajen, pa tudi nenavadno kritičen do sebe in do drugih. Ima izjemen občutek za slovenskega človeka in pa sploh za vse vrednote, ki živijo in nas bogatijo na naši zemljici. V nekem pogledu je železen človek, ki tisto, kar si zamisli, spelje po večkratnem preverjanju – če se mu zdi seveda dobro – sto odstotno do konca. Vedno sem občudovala njegovo vztrajnost in železno voljo. Vsekakor bi lahko rekla, da za glasbo živi vsak trenutek in zanj prav zato ni ne praznika in ne dopusta. Hvala bogu, da imava Trško goro, kjer lahko vsaj delno da Lojze vse skrbi na stran.
Tudi kot o možu lahko rečem veliko lepega. Tisto, kar obljubi, naredi. Seveda pa sem bila kot njegova žena veliko sama. Takoj po poroki sem mu nekajkrat rekla: »A že spet greš?« Obema je bilo hudo. Toda vse pogosteje so ga iskali in prosili za igranje, Lojzetu pa je to pomenilo veliko v življenju. Oba niti v sanjah nisva pričakovala, da bo moral toliko nastopati in biti toliko časa od doma. A vse se da prenesti. Vedno sem bila prepričana, da se bo dobro izšlo in da se bo vrnil zdrav v družino. Najhuje je bilo, ko sta bila otroka še majhna, Lojze pa je odhajal od doma po dva meseca oziroma po šest tednov skupaj. Morda mi je bilo vendarle nekoliko lažje zato, ker sem bila ves čas tudi sama v službi in zato še toliko bolj obremenjena. Sicer pa sem po Sloveniji šla velikokrat z njim na veselice in koncerte. Vesela sem, da se mu na poti ni zgodilo nič hujšega in da smo vsi ostali zdravi in zadovoljni.
Kot oče je bil skoraj preveč blag, a takšen je pač po značaju. Otrokoma je dovolil, da sta tu in tam ušpičila kakšno malenkost, pri tem pa se je samo smejal."

sin Slavko o svojem očetu meni:
"Svojega očeta občudujem. Občudujem njegovo voljo in življenjsko energijo, s katero je uspel in še vedno vodi svoj ansambel. Zame je legenda, kot glasbenik in kot oče, ker vem, koliko odrekanja in truda je bilo vloženega. Rad se spominjam dni, ko sem kot majhen fantič šel z njim na službeno pot ali pa na veselico, kjer sem običajno zaspal kar na klopi. Spominjam se tudi, kako sva z mamo čakala, da se vrne s turneje. Čeprav sem bil, ko je odhajal, vedno žalosten, pa so ti spomini vseeno lepi. Seveda, če ga pogledam z očmi sina, mi je manjkal v igri, zabavi, šoli… V vzgoji je bil strog, zahteval je veliko, vendar vedno pošteno in mi tako dal pomembne življenjske vrednote. Pri svojem delu je bil organiziran, dosleden in v delo je vložil vso energijo, hkrati pa je imel vedno posluh za ljudi in se od njih ni odmaknil. Je pač bil in ostal godec za ljudi. Morda je tudi to ključ njegovega velikega uspeha.
Hvaležen sem, da sem lahko odraščal ob njegovih melodijah in to je verjetno pustilo nekaj sledi tudi na meni. Njegov slog in zvok harmonike poznam takoj po prvih notah in vedno ga bom.
"

sin Robert pa pravi:
"O tem, kakšen je tvoj oče, je težko razmišljati. Vsi ga poznajo kot muzikanta, tako da o tem lahko povem le to, da ga kot glasbenika spoštujem in občudujem, saj vem, da je v njegovo delo poleg talenta vloženega tudi ogromno truda. Vedno mi je poskušal privzgojiti tudi ljubezen do harmonike, vendar sem gumbe na harmoniki raje zamenjal z računalniško tipkovnico. Sem veliko mlajši od brata in v mojem otroštvu je bil oče že zelo poznan in zato pogosto odsoten. Seveda sem ga zaradi njegovih številnih nastopov in obveznosti pogrešal, vendar mi je ob prihodu domov vedno posvetil svoj čas. Velikokrat me je jemal s seboj na veselice in tudi na službene poti, kar sem imel izredno rad, saj sem tako preživel z njim več časa. Privzgojil mi je delavnost in skromnost, ter mi vedno poudarjal pomen izobrazbe. S svojim zgledom sta mi starša tudi pokazala, kako z ljubeznijo in medsebojnim spoštovanjem ohranjati družino skupaj, za kar se bom trudil tudi sam."


 

Tone Pavček – slovenski pesnik:

"Lojze Slak je naša legenda in slovenski narodni junak.

Iz nič je ustvaril carstvo glasbe, pred njim ničesar, za njim skladovnica plošč in nesmrtnih viž. Česarkoli se je dotaknil s svojimi prsti na harmoniki, povsod je zazvenelo, zapelo, da je bilo veselo slovensko srce in slovenski človek.
Tako kot njemu je bilo dano na tem svetu le malokaterim: dar je bogat vir in on ga je medse živo sprejemal, ga bogatil in iz njega, iz pravira studenčice, ustvaril mogočen veletok glasbe, ki ne mine! Pri vsem tem je bil skromen, kot da je samo orglar, na katerega igra gospod in ga usmerja in se mu pokori.

Ko zdaj hodiš po naši zemlji obredov – za brentačem brenta grozdja, za oračem brazda njive, odmeva od neba, odmeva v nas tvoja melodija, ki je prej ni bilo – odkril jo je Lojze Slak in jo posvetil svoji deželi in svojemu življenju. Zemlja, ljubezen do domovine in lepote male naše  dežele so se združile in postale ne nagrobni kamen ustvarjalcem, ampak veliko pričevanje za življenje in za zmagoslavje rodu in slovenskega človeka. Lojze Slak je to dosegel brez lažnega slepila, brez samodopadenja – naravno in enostavno – kot mu je bilo, kot nobenemu drugemu dano. In tak ostaja med nami: dolenjski fant, slovenski mož, zaljubljenec v lepo pesem in bogatin, ki se razdaja in ki ima kljub darovanju vedno več in več.
Ta več bo odslej tudi še naš delež.
"

Tone Pavček
Ljubljana, 30.9.2011

Andrej Bergant – vodja Fantov s Praprotna
"Srečno naključje je pred več kot štiridesetimi leti botrovalo srečanju Fantov s Praprotna s Triom Lojzeta Slaka. Lojzetu je naše petje takoj ugajalo, nam je pa tudi njegovo igranje na diatonično harmoniko vzbudilo občudovanje.
Lojzetova ustvarjalna sposobnost in pravi čut za lepe melodije sta nam vzbudila spoštovanje do skladatelja in nam vlivala veselje do dela. Ta muzika nas je prevzela in zasvojila. Pravim, da nas je »slak« prerasel. V času največje Lojzetove ustvarjalnosti smo vsako leto posneli tudi po 24 novih melodij v veliki zagnanosti in z navdušenjem. Če sodeluješ v skupini, ki jo vodi razsoden človek in tako velik ustvarjalni talent, kot je Lojze, potem se niti ne zaveš, kdaj je minilo štirideset let našega skupnega petja in igranja.
"

Fanika Požek – tekstopiska
"Vedno, ko zaslišim značilni glas Slakove harmonike, imam pred očmi svojo mladost, dekliška leta, ko sem začela sodelovati s tem ansamblom. Uspešnice, ki sva jih skupaj ustvarila – Deželica sonca in grozdja, Kadar srečam te, Visoko nad oblaki, Lep je spomin, so privrele iz čistega srca in osvojile ljudi, ki so v njih videli del svojega življenja. Lojze Slak je s svojimi godci in pevci znal približati poslušalcem njihovo lastno dušo in ravno v tem je po mojem mnenju velika vrednost te glasbe nasploh, ker je zbudila korenine slovenstva. "

Irma Rauh – urednica zabavnoglasbenega programa Radia Slovenija
"S pojavom ansambla Lojzeta Slaka je nastala prelomnica v narodno – zabavni glasbi. V glasbenem arhivu Radia Slovenija je shranjen obsežen avtorski opus Lojzeta Slaka, tega izrazito ljudskega godca. V teh letih je bilo veliko lepih glasbenih oddaj z njegovo glasbo, predvsem Četrtkovih večerov. Lojze Slak je uspel ne le zaradi vztrajnosti in ustvarjalnosti, marveč tudi zato, ker je okrog sebe zbral odlično vokalno skupino, izjemne glasbenike, odlične pisce besedil in aranžerje. S svojo neposrednostjo se je najbolj približal ljudem doma in v tujini, njegovi koncerti vedno pritegnejo tisoče ljubiteljev njegove glasbe. Zaslužen je za popularizacijo večglasnega petja in igranja na diatonično harmoniko. Iz pozabe je iztrgal in oživil marsikatero ljudsko pesem. Slakova glasba še posebej odmeva med mladimi glasbenimi skupinami, ki ga posnemajo zaradi preprostih, mehkih in srčnih melodij. Občudovanja vredne so njegove organizatorske sposobnosti, energija in ideje ter nepretrgano glasbeno delovanje."

Walter Ostanek – kralj polke iz Kanade
"Inovativna Lojzetova harmonika skupaj s petjem Fantov s Praprotna je oplemenitila slovensko ljudsko glasbo za vse čase in jo ponesla na vse konce sveta. Lojze Slak je v Sloveniji – podobno kot Frank Yankovich v Ameriki – utrl pot mnogim drugim glasbenikom. On je resnični profesionalec! V čast si štejem, da se poznamo. Spoštujem ga in mu čestitam, Lojzetu in njegovemu ansamblu ob 40. obletnici njihovega delovanja."

John S. Pestotnik – predsednik United Slovenian Society, ZDA
"Od prvega trenutka (v letu 1964) do današnjih dni, mojstrska harmonika v umetniških rokah Lojzeta Slaka, njegovi izjemni glasbeniki in vokalisti Fantje s Praprotna so bili dovolj dober razlog, da jih povabimo na nastope v ZDA, in to kar pet krat skozi vsa ta leta. Lojzetov talent in dinamika ansambla je prinesla marsikatero solzo na mnoge oči, povrnila marsikateri obledel spomin in hitro obnovila občutek kulturne ponosnosti na Slovenijo, rodno domovino.
Rezultat njihovega gostovanja so bili množični obiski domovine. Poleg tega je njegov hipnotični slog povzročil neverjetno zanimanje za diatonično harmoniko, kar je privedlo do več kot 100 »Button Box« klubov po vseh ZDA. Po mojem skromnem mnenju lahko Lojzeta Slaka in njegov ansambel prav gotovo razglasimo za najbolj učinkovitega in uspešnega ambasadorja dobre volje. Tudi zato, ker nobenemu drugemu ansamblu ni uspelo zbrati tako rekordnega števila ljudi na svojih koncertih po ZDA. Čestitke in zahvala za 40. čudovitih let.
"