GLASBENA POT LOJZETA SLAKA

Čeprav je kot rojstna letnica Ansambla Lojzeta Slaka v matičnih knjigah zapisano leto 1964, pa se je zgodba o ansamblu začela že tedaj, ko je mladenič iz Jordankala pri Mirni peči na Dolenjskem s svojo harmoniko na javni radijski oddaji »Pokaži kaj znaš« spravil na noge celo dvorano in z velikim naskokom osvojil prvo mesto ter si tako odprl vrata v radijsko hišo in studije.

Poslušalci, glasbeni uredniki, vsi so si bili edini, da gre za izjemen talent, za muzikanta s pravo držo in veliko energijo. Kako tudi ne, saj so bili z igranjem povezani njegovi najlepši spomini, glasbena žilica pa v njem tako rekoč od mladih nog. Stric po materini strani Ludvik je namreč v mladem Lojzku vzbudil muzikantsko razposajenost in veselje do glasbe in tako najbrž že v rani mladosti začrtal njegovo usodo.

V Slakovi družini je bilo z domačimi vižami »zasvojenih« še nekaj fantov, zato je Lojze kmalu sestavil inštrumentalni kvartet skupaj z brati Matijo, Stanetom in Tonetom, ki ga je v kratkem času spoznala vsa Dolenjska. Veseli fantje so s svojo glasbo, ki je zvenela toplo in domače, nastopali na prireditvah, ohcetih, pa tudi veselic se niso otepali in sploh jim je prišla prav vsaka razposajena priložnost.

Ko pa je nastopil čas vojaščine, so se fantje razkropili, Lojze pa se je v iskanju službe preselil v Ljubljano in Ansambel bratov Slak je prenehal z igranjem.
Toda Lojze ni obupal. Želja po ansamblu je zmeraj bolj goreče tlela v njem in vsakokrat, ko je vzel harmoniko v roke, je bil bolj trdno odločen, da bo kmalu spet igral viže in napeve, ki so mu kar vreli izpod prstov. S prijateljem Nikom Zlobkom, ki je s klarinetom in s kitaro vskočil med brate Slak, ko je prvi oblekel vojaško suknjo, sta se zarekla, da ne bosta odnehala prej, dokler ne najdeta še tretjega. Tako sta za sodelovanje pridobila še Cirila Babnika s prastarim slovenskim godalom – berdo in instrumentalni trio Lojzeta Slaka je bil spočet. Ko je po slabih dveh letih iz ansambla odšel tudi Ciril Babnik, ga je v triu nadomestil Franc Sever.

Lojze, Niko in Franc so resno zastavili že na začetku: uspešno so nastopali na raznih srečanjih ansamblov in tako na tekmovanju na Gorenjskem sejmu v Kranju premočno zmagali. Osvojili so tudi prvo nagrado na reviji ansamblov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in pot v snemalne studije jim je bila vsak dan bližje.

Čeprav je Ansambel bratov Slak posnel prve skladbe za radijski arhiv že v začetku šestdesetih let in je imel Trio Lojzeta Slaka na začetku leta 1964 pod streho že tudi prvo malo ploščo pri glasbeni založbi RTB, pa pomeni pravi začetek Ansambla Lojzeta Slaka, kakršnega so vzljubili prijatelji domače glasbe, vendarle srečanje Tria Lojzeta Slaka z vokalnim kvintetom Fantje s Praprotna.

Pevci iz Selške doline – tenorista Andrej Bergant in Jože Šifrar, baritonist Janez Habjan in basista Janez Kalan ter Janez Dolenc – so prav tako kot Slakov trio slavili na eni od oddaj »Pokaži kaj znaš!«. Kmalu po srečanju pred mikrofoni oddaje ljubljanskega radia so se Lojze in pevci dogovorili za sodelovanje in rojena je bila skupina, ki je tako kot pred njo Ansambel bratov Avsenik, zapisala novo poglavje v izročilo slovenske narodno zabavne glasbe.