Kronologija

Kot rojstna letnica ansambla Lojzeta Slaka je sicer zapisano leto 1964, vendar se je zgodba o ansamblu začela že tedaj, ko je mladenič iz Jordankala pri Mirni peči na Dolenjskem s svojo harmoniko na javni radijski oddaji »Pokaži kaj znaš!« spravil na noge vso dvorano in z velikim naskokom osvojil prvo mesto, ter si tako odprl vrata v radijsko hišo in snemalne studije.

​V Slakovi družini je bilo sicer v domače viže zaljubljenih še nekaj fantov, zato je Lojze kmalu sestavil inštrumentalni kvartet skupaj z brati Matijo, Stanetom in Tonetom, ki ga je v kratkem času spoznala vsa Dolenjska. Ko pa je prišla vmes vojaščina, so se fantje razkropili, Lojze se je v iskanju službe preselil v Ljubljano in skupina Ansambel bratov Slak je prenehala z igranjem.

​Toda Lojze se ni vdal.  S prijateljem Nikom Zlobkom, ki je s klarinetom in s kitaro vskočil med brate Slak, ko je prvi oblekel vojaško suknjo, sta za sodelovanje pridobila še Cirila Babnika s prastarim slovenskim godalom – berdo. Tako je bil spočet instrumentalni trio Lojzeta Slaka. Ko se je od ansambla po slabih dveh letih igranja poslovil Ciril Babnik, ga je v triu nadomestil Franc Sever.

​Uspešno so nastopali na veselicah v številnih krajih po Sloveniji ter na srečanjih ansamblov in tako na tekmovanju na Gorenjskem sejmu v Kranju premočno zmagali. Osvojili so tudi prvo nagrado na reviji ansamblov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in pot v snemalne studije je bila vsak dan bližja.

Ansambel bratov Slak je posnel prve skladbe za radijski arhiv že v začetku šestdesetih let, Trio Lojzeta Slaka pa je imel na začetku leta 1964 posneto že tudi prvo malo ploščo pri produkciji RTB, kljub temu pa pomeni pravi začetek ansambla Lojzeta Slaka, kakršnega so vzljubili prijatelji domače glasbe, vendarle srečanje Slakovega inštrumentalnega tria z vokalnim kvintetom Fantje s Praprotna. Pevci iz Selške doline – tenorista Andrej Bergant in Jože Šifrar, baritonist Janez Habjan in basista Janez Kalan in Janez Dolenc – so prav tako kot Slakov trio slavili na eni od oddaj »Pokaži kaj znaš!«. Kmalu po srečanju na tej oddaji ljubljanskega radia so se Lojze in pevci dogovorili za sodelovanje in rojena je bila skupina, ki je zapisala novo poglavje v izročilo slovenske narodno zabavne glasbe.

1964

Po zmagoslavju na javni radijski oddaji »Pokaži kaj znaš!«, prvih nastopih na družabnih prireditvah na Dolenjskem in prvih radijskih posnetkih, je inštrumentalni trio Lojzeta Slaka pri založniški hiši RTB iz Beograda izdal svojo prvo malo ploščo z valčkom Domači vasici.

Vsi člani ansambla so bili redno zaposleni, zato so v začetku večinoma nastopali po Sloveniji. Od pomladi do pozne jeseni so igrali na veselicah, pozimi pa so pripravljali koncerte ter snemali nove albume. Veliko so tudi snemali za različne radijske in televizijske oddaje ter se udeleževali narodno zabavnih prireditev in festivalov. Gostovali so predvsem med zamejskimi in izseljenimi Slovenci v tujini.
​
1965

Ansambel Lojzeta Slaka se je občinstvu prvič uradno predstavil v Ljubljani, v začetku leta 1965, na velikem praznovanju Društva poklicnih voznikov. Zanimivo je bilo, da so do takrat znali zaigrati le štiri lastne pesmi, ki so jih poleg drugih vokalnih in inštrumentalnih skladb na željo poslušalcev ponavljali ves večer. Z domačimi napevi so osvojili tudi radijsko in televizijsko občinstvo in posneli prvo televizijsko oddajo z naslovom Gremo vabit. 

Pri najpomembnejši založbi gramofonskih plošč Jugoton iz Zagreba so posneli prvo veliko ploščo (LP) z Lojzetovimi napevi in naslovno melodijo Kadar pa mim' hiš'ce grem.

1966

Kmalu so sledila tudi prva priznanja: za prodanih 50 tisoč izvodov malih plošč z naslovom Domači vasici so Lojze in njegovi fantje pri RTB prejeli prvo malo srebrno ploščo, konec leta pa pri Jugotonu prvo srebrno veliko ploščo za veliko ploščo Kadar pa mim' hišce grem in prodanih 50.000 njenih izvodov. Slakovi godci so tudi uspešno sodelovali z režiserjem Francetom Kosmačem pri snemanju celovečernega filma Lucija, izvedli pa so tudi svojo prvo koncertno turnejo po Sloveniji. V organizaciji Slovenske izseljenske matice so se podali na prve nastope med rojake po Evropi. 
Poleti 1966 je Televizija Ljubljana na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v sklopu sejma elektronike organizirala  prvi barvni TV prenos v živo v njeni zgodovini. Na njem pa so nastopili tudi Slaki, ki so jih ljudje lahko občudovali v barvah po številnih ljubljanskih izložbah, kjer so bili postavljeni barvni televizorji.

Ansambel Lojzeta Slaka je v tem letu na svoji prvi koncertni turneji po Sloveniji prepotoval vso ožjo domovino.

1967

Tega leta je ansambel Lojzeta Slaka posnel svojo prvo televizijsko oddajo, ki se je odvijala na Trški gori in v okoliških krajih na Dolenjskem. Oddajo je režiral Anton Marti, posnetki pa so bili še v črno-beli filmski tehniki ter posneti v naravi in ne v TV studiu. Hkrati so snemali tudi vrsto novih skladb za radijsko fonoteko, tako da se jih je do poletja nabralo za dve veliki plošči, ki sta ugledali luč sveta pod imenom Na ohceti in Deželica sonca in grozdja. Že jeseni pa so izdali še tretjo veliko ploščo Sinko ne sprašuj. Ansambel Lojzeta Slaka je s skladbo Pod Poncami  avtorja Borisa Kovačiča in besedilom Marjana Stareta: sodeloval tudi na dobrodelnem koncertu za izgradnjo velike skakalnice v Planici.

1968

Ansambel Lojzeta Slaka je vse leto nastopal na koncertih, veselicah in družabnih prireditvah, ki so bili vseskozi razprodani, vmes pa je uspel izdati še dve veliki plošči z naslovoma Pod to goro zeleno in Po dekle. Ob 25-letnici AVNOJ-a je ansambel na proslavi v Jajcu nastopil tudi za predsednika nekdanje države Jugoslavije: Josipa Broza - Tita in njegove goste, kjer je bil ob velikih simpatijah poslušalcev deležen tudi vrste povabil za snemanja in nastope širom po tedanji skupni državi. Plošča Kadar pa mim' hišce grem pa je tedaj že dosegla prodajo preko 100.000 izvodov in bila zato nagrajena z zlatim priznanjem.

1969

Ob zelo uspešni prodaji glasbenih plošč so ponovno sledile nagrade in priznanja: za prvi milijon vseh prodanih plošč je Ansambel Lojzeta Slaka prejel priznanje - zlata čaplja zagrebške založbe Jugoton, v natečaju revije Antena pa so premočno zmagali v kategoriji narodno zabavnih ansamblov, za kar so bili nagrajeni s Helidonovim priznajem – zlato lastovko. Izšla je tudi nova velika plošča s simbolnim naslovom Triglav, v ljubljanski dvorani Tivoli pa so bili Slakovi godci ena osrednjih skupin na snemanju televizijske nanizanke Polke in valčki. Ansambel Lojzeta Slaka je v tem času posnel tudi prve barvne televizijske posnetke.

Ansambel Lojzeta Slaka je sodeloval tudi na veliki turistični folklorno-glasbeni prireditvi Kmečka ohcet, ki si jo je ogledalo preko 70.000 ljudi, televizijske posnetke prireditve pa so prenašali v 30 evropskih in izvenevropskih državah.

1970

V tem letu je pričel Ansambel Lojzeta Slaka plodno sodelovati z glasbeno založbo Helidon iz Slovenije in pri njej prvič posnel veliko ploščo z naslovom Titanik. Kmalu za tem pa ji je sledil tudi album Visoko nad oblaki, s katerim so poleteli na prvo turnejo med slovenske rojake po Združenih državah Amerike in Kanadi. S svojo glasbo in petjem so Slakovi fantje tako navdušili izseljence onkraj velike luže, da so morali poslej svoje glasbene turneje ponavljati vsakih pet let.

Pri založbi Jugoton je izšla prva njihova kaseta z oznako CAY-1 pod naslovom Lojze Slak in Fantje s Praprotna. Istega leta je prav tako pri založbi Jugoton izšla tudi velika plošča Slakovih inštrumentalnih skladb z naslovom Le urno, le urno obrni pete! Naslov plošče se je zgledoval po Prešernovi pesnitvi Povodni mož.

1971

Slakova harmonika je vse bolj navduševala vso slovensko javnost – na odru Festivala narodnozabavne glasbe Ptuj (najstarejše prireditve te vrste v Sloveniji) je diatonična harmonika (»tista na knofe«) namreč dodobra prehitela klavirsko. V ZDA in Kanadi pa je po Slakovi turneji prišlo do prave instrumentalne revolucije diatonične harmonike, imenovane tudi »Button Box«, so postale zelo iskano glasbilo, novi ansambli in celo orkestri »frajtonarjev« pa so poganjali kot gobe po dežju.
V natečaju revije STOP »3 krat NAJ« je bil Ansambel Lojzeta Slaka izbran za najboljšo in hkrati tudi za najbolj priljubljeno skupino narodno zabavne glasbe, Fantje s Praprotna pa za najbolj priljubljeno vokalno skupino.

1972

Z novim glasbenim albumom z naslovom Pod Gorjanci je otoček so Slakovi godci tega leta poleteli na dvomesečno turnejo med rojake po Avstraliji. Martha Magajna, avstralska Slovenka iz Sydneya, je v intervjuju izjavila: “Koncert Slakov je bil v dvorani mestne hiše v mestu Auburn, največji dvorani daleč naokrog, ki pa je bila polna do zadnjega kotička! Ni mogoče opisati, kako smo uživali ob nekaterih dobro znanih pesmih … To je bil eden največjih koncertov, kar sem jih doživela med Slovenci v Avstraliji. Tako dolgo smo jih željno pričakovali, zdaj pa so Slaki tukaj, z nami, pri nas!”

V novembru istega leta pa so se podali na turnejo po zahodni Evropi. Na njej so peli slovenskim izseljencem v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, v Zahodni Nemčiji ter Švici.

1973

Ansambel Lojzeta Slaka je bil znova nagrajen za prodajne uspešnice s strani zagrebške glasbene založbe Jugoton z drugo zlato ploščo. Pri založbi Helidon so v tem času izdali veliko ploščo Glas harmonike, novonastala slovenska diskografska hiša ZKP Ljubljana, ki je delovala pod okriljem tedanje RTV Ljubljana, pa je postregla z izborom Slakovih melodij na dveh glasbenih kasetah, ki ju je naslovila Iz Slakove skrinje. Na natečaju popularnosti je bil Slakov ansambel spet med najbolj priljubljenimi izvajalci domačih napevov.

1974

Leto 1974 se je v zgodovino Slakovega ansambla zapisalo kot eno najbolj žalostnih obdobij, saj se je januarja v prometni nesreči smrtno ponesrečil njihov član Jože Šifrer, tenorist vokalnega kvinteta Fantje s Praprotna. Dragemu prijatelju so posvetili veliko ploščo z naslovom Glas njegov v spomin, Jožetovo mesto v ansamblu pa je prevzel Jeseničan Franci Rebernik, pred tem že uspešen pevec popevk.

1975

Po večmesečnem molku zaradi smrti v ansamblu, se je Ansambel Lojzeta Slaka ponovno predstavil v novi zasedbi s pevcem Francijem Rebernikom na jubilejnem koncertu v dvakrat razprodani ljubljanski hali Tivoli in sicer ob 10-letnici njihovega delovanja. Ob tem jubileju so izdali svoj prvi dvojni album Deset veselih let. Za prodanih 100.000 velikih plošč so pri založi Helidon prejeli zlato ploščo in pri založbi Jugoton posebno zlato ploščo za prodanih 350.000 velikih plošč ter številna druga priznanja.

Maja in junija so se Slaki ponovno podali na turnejo po Združenih državah Amerike in Kanadi. Kot prvi izvajalci etno glasbe so nastopili v novozgrajenem koncertnem amfiteatru »Front Row« v Clevelandu, ki je bil razprodan kar mesec dni pred prihodom Slakov. Posebnost te dvorane je bil okrogel, vrteči se oder. Na turneji jih je, tako kot na drugih nastopih, spremljal povezovalec programa Milan Kalan. Srečali so se tudi z mnogimi ljubitelji njihove glasbe iz številnih “Button Box” orkestrov.
​
1976

Ansambel Lojzeta Slaka je vse leto neumorno nastopal po domačih krajih in ob tem posnel dva maksi singla Zadnja noč v letu in Šoferska, hkrati pa je zavzeto pripravljal gradivo za nov dvojni album. Fantje so nastopali tudi na številnih dobrodelnih prireditvah v pomoč mnogim organizacijam in društvom. Od Društva paraplegikov Slovenije so v zahvalo prejeli zlato odličje za večkratno pomoč njihovi organizaciji.

1977

Ansambel Lojzeta Slaka je zbral že nad tisoč nastopov »v živo«, bodisi na koncertih bodisi na družabnih prireditvah, kot so bile denimo veselice ali plesne prireditve. V akciji revije Stop je osvojil »krošnjo popularnosti«, založba ZKP pa jim je podelila zlato kaseto za uspešno prodajo njihove glasbe, ki je bila posneta na novih nosilcih - glasbenih kasetah. V tem času je izšla tudi nova velika plošča pod naslovom Mavrica.

1978

V začetku leta je Ansambel Lojzeta Slaka izdal dvojno veliko ploščo Popotnik, konec istega leta pa še drugi dvojni album z naslovom Postojnska jama. Ansambel je ponovno zmagoval na Stopovem natečaju popularnosti in bil spet med dobitniki zlatih odličij, ki ji je najbolj uspešnim izvajalcem podelila Založba kaset in plošč RTV Ljubljana.

1979

Petnajstletnico skupnega nastopanja so Slakovi godci slavili v dvakrat razprodani in prepolni Tivolski dvorani v Ljubljani, kjer so prejeli priznanje založbe Helidon – drugo zlato ploščo, ter priznanje založbe ZKP Ljubljana – drugo zlato kaseto. Ob jubileju je izšel tudi njihov najnovejši album Na vseh straneh sveta. Prejeli so tudi drugo zlato priznanje Društva paraplegikov Slovenije.

1980

Ansambel Lojzeta Slaka se je že tretjič podal »čez lužo« na ameriško-kanadsko turnejo. V glavnem mestu zvezne države Ohio, Clevelandu,  so bili osrednji gostje na mednarodnem folklornem festivalu, tradicionalni prireditvi pod okriljem mestne uprave. Ob tej priložnosti je župan mesta Cleveland izročil Lojzetu Slaku zlati ključ mestnih vrat in listino častnega meščana.

1981

Ansambel se je odzval vabilu avstrijske gramofonske družbe WM Records iz Innsbrucka in zanjo posnel dve veliki plošči, hkrati pa se je pod njenim okriljem odpravil na turnejo po Avstriji za nemško govoreče občinstvo. Pri založbi Helidon je izšel njihov novi album z naslovom Od sanjave Mure do modrega neba.

1982

Založba Helidon je v aprilu tega leta podelila Ansamblu Lojzeta Slaka osem zlatih plošč za uspešno prodajo njihovih skladb v zadnjih letih, slavje pa je dopolnila še njihova velika plošča Desetkrat zlati.

Pri založbi WM Records je izšla nova plošča s Slakovimi napevi za nemško govorno področje, ansamblu pa je založnik za prodor na avstrijsko – nemškem tržišču pripravil nastop v priljubljeni oddaji Musikantenstadl, ki jo je vodil sloviti Karl Moick (to je bila televizijska oddaja s popularno in narodnozabavno glasbo), v Sloveniji pa so izdali ploščo z inštrumentalnimi skladbami.

1983

Slakov ansambel je vnovič gostoval na zaslonih avstrijske televizije, s Karlom Moickom se je odpravil na dve turneji po naši severni sosedi, doma pa je vneto pripravljal gradivo za nove izdaje, s katerimi je vstopil v jubilejno leto 1984. Bližalo se je praznovanje 20 letnice nastopanja.

Popularnost ansambla je bila zelo velika, kar se je odražalo tako po številu vabil na veselice, prireditve, snemanja in gostovanja kot tudi po številu prodanih plošč in podeljenih nagrad. Igrali so na številnih veselicah, ki so jih organizirala različna društva, med njimi največ gasilska. Posebnost ansambla je bila, da so med nastopi sami izvajali humorističen program pod vodstvom pevca in animatorja Andreja Berganta. Prepotovali so vse slovenske pokrajine in v številnih krajih so nastopali več let zapored. V dvajsetih letih so imeli približno dva tisoč nastopov, več sto radijskih in televizijskih snemanj, napisali in zaigrali okoli 320 melodij in, kot so radi poudarili, prevozili en milijon kilometrov. 

1984

V tem letu so Slakovi fantje praznovali že 20 let skupnega sodelovanja in nastopanja, ki so ga obeležili z dvema koncertoma v Hali Tivoli, ki je bila ponovno kar dva krat razprodana. Ob tem dogodku je izšel njihov jubilejni album Pod lipo ob 20 letnici, prihajala so nova priznanja in nagrade od vsepovsod, med njimi sta bili tudi dve zlati plošči. Ansambel Lojzeta Slaka si je tako pri založbi Helidon prislužili že dvanajst zlatih plošč in ob dveh Jugotonovih zlatih ploščah se jih je skupaj nabralo že štirinajst. V prazničnem vzdušju so za ljubljansko televizijo posneli oddajo 20 let ansambla Slak. 

1985

Leto 1985 je postreglo že s četrto turnejo Ansambla Lojzeta Slaka po Združenih državah Amerike in Kanadi, pred odhodom pa so fantje izdali še plošči Iz bogate glasbene skrinje Lojzeta Slaka in Mama prihajam domov. Med pet tedenskim gostovanjem so igrali in peli slovenskim rojakom na tridesetih prireditvah, hkrati pa so imeli skoraj vsak dan radijska in televizijska snemanja in intervjuje za različne medije.

1986

​Založba Helidon je v začetku aprila v mariborski dvorani Tabor organizirala slavje, na katerem so Ansamblu Lojzeta Slaka poleg trinajste zlate plošče kot prvi skupini na Slovenskem za milijon prodanih plošč podelili platinasto ploščo.

Konec novembra je Lojze Slak odpotoval v Cleveland na praznovanje ob 25 letnici radijskega programa Tony's Polka Village, kamor je bil povabljen kot častni gost te radijske postaje, ki od svoje ustanovitve naprej vrti izključno slovensko narodno zabavno glasbo, tako v izvirniku kot v ameriški izvedbi.

1987

Po enoletnem premoru so Lojze Slak in njegovi fantje spet razveselili občinstvo z novo ploščo To smo mi, prijatelji!, na promocijski turneji po Sloveniji, pa so si znova pridobili številne nove občudovalce. Meseca maja je Ansambel Lojzeta Slaka sodeloval na 1. alpskem večeru na Bledu, kjer so navdušili s svojim programom.

1988

Po dolgih letih se je zgodila prva menjava nastopajočih v ansamblu. Zaradi preobremenjenosti z delom (kot odvetnik v odvetniški pisarni) se je rednemu nastopanju v ansamblu odpovedal prvi član prvotne instrumentalne zasedbe – berdist Franc Sever, nadomestil pa ga je Kamničan Tone Štritof. Pri založbi RTV Ljubljana je tako v novi zasedbi izšla njihova prva 60 minutna videokaseta s Slakovimi napevi. 

1989

To je bilo leto srebrnega jubileja Ansambla Lojzeta Slaka, ob priznanjih za četrt stoletja ustvarjalnega dela, pa je hkrati izšla tudi jubilejna plošča in kaseta Raj pod Triglavom ter video kaseta 25 let Ansambla Lojzeta Slaka. Televizija Ljubljana (danes TV Slovenija) se je praznovanju Slakove skupine pridružila z oddajo, ki so jo snemali v najlepših kotičkih slovenskih Alp, v Triglavskem narodnem parku, pa vse od Trente do Dolenjskih gričev ter Kostanjevice. 

1990

Ansambel Lojzeta Slaka je odpotoval na doslej najbolj odmevno turnejo po Združenih državah Amerike in z enournim programom nastopil tudi v Nashvillu, v samem središču country glasbe. To je bil dosežek, o katerem mnogi glasbeniki lahko le sanjajo. Gostovali so po en teden v Disneylandu na Floridi in en teden igrali na ladji Caribbean, plavajočem hotelu, ki je med Miamijem v Kaliforniji in Karibskimi otoki prevažal ameriške turiste, željnih dobre glasbe, zabave in potovanj. V petih tednih je bilo za ansamblom več kot trideset nastopov, mnogo srečanj s pomembnimi osebnostmi, nastopov pred radijskimi mikrofoni in TV kamerami. Delček vsega dogajanja je posnela tudi ekipa ljubljanske televizije, ki je z gostovanja ansambla v Združenih državah Amerike in Kanadi pripravila dve oddaji iz serije Videomeh.

1991

Že v začetku leta se je od ansambla poslovil Niko Zlobko – kitarist, klarinetist in kot aranžer tvorec »Slakovega zvena«, ki je z ansamblom sodeloval vse od začetka pa do srebrnega jubileja. Namesto njega je Lojze k sodelovanju povabil Milana Ferleža, znamenitega mojstra pojočih strun v PORL-u (Plesnega orkestra Radia Ljubljana), ki si je narodnozabavne izkušnje nabiral v mnogih studijskih zasedbah. Tudi v pevskem kvintetu Fantov s Praprotna je prišlo do spremembe, z nastopanjem je iz zdravstvenih razlogov prenehal Janez Habjan, tretji glas skupine.

Lojze se je v maju posvetil studijskemu ustvarjanju in posnel prvo solistično kaseto z dvanajstimi priredbami znanih skladb, ki jo je naslovil Stari spomini, prvi skupni projekt nove zasedbe v obliki velike plošče pa je nastal skoraj istočasno in dobil naslov Zvezda, ki se utrne.

Nemirno leto, ki je prineslo Sloveniji svobodo in samostojnost je Ansambel Lojzeta Slaka sklenil na novoletnem Videomehu na Vinski gori, kjer so premierno izvedli enega svojih največjih hitov, skladbo Srečno, mlada Slovenija.

1992

Spomladi je izšla plošča z imenom nosilne skladbe Srečno, mlada Slovenija, na jesen pa je ansambel s svojimi dolenjskimi prijatelji uspešno oživil dolgoletno zamisel Lojzeta Slaka o zabavno glasbenem nastopu v živo s šegami in navadami iz krajev njegove mladosti – z Dolenjske. Tako je cvičkova jesen tega leta v novomeški dvorani Marof dobila vsebinski dodatek z naslovom »Boš videl, kaj dela Dolen'c!«, ki si ga je preko televizijskih zaslonov lahko ogledala vsa Slovenija.

Pred iztekom leta pa je izšla še plošča Slakovih prazničnih pesmi Slovenija naj bo jutri lepša.

1993

Slakova pesem Srečno, mlada Slovenija je bila največkrat predvajana skladba po željah poslušalcev slovenjskih radijskih postaj, zato je Založba kaset in plošč RTV Slovenija podelila Slakovi skupini priznanje zlato video kaseto. V Novem mestu je Lojze Slak že drugič uspešno organiziral koncert »Boš videl, kaj dela Dolen'c!« z naslovno tematiko Kmečka ohcet. Žal pa je ansambel tudi v tem letu izgubil enega od svojih članov, iz zdravstvenih razlogov je namreč prenehal z nastopanjem baritonist Janez Kalan (prej drugi basist), pevec Fantov s Praprotna.

Omeniti velja, da so poznavalci narodno-zabavne glasbe začeli govoriti o »Slakovem zvenu«, ki je bil drugačen od vseh drugih ansamblov narodno-zabavne glasbe in kot tak prepoznaven tudi med poslušalci. Ustvarila sta ga Lojze Slak in Niko Zlobko.  Lojze je bil avtor glasbe večine skladb, Niko Zlobko pa aranžer skladb. Kar 95 odstotkov besedil je uglasbil Lojze Slak, ostale pesmi pa Niko Zlobko, Milan Ferlež, Vinko Štrucelj in drugi.

1994

​Pred jubilejnim koncertom v Ljubljani (4. junija 1994) je Ansambel Lojzeta Slaka odpotoval na krajšo turnejo po Nemčiji in Švedski. Slavje ob 30 letnici Ansambla Lojzeta Slaka pa se je prvič odvijalo v Cankarjevem domu v Ljubljani, katerega največja Gallusova dvorana je bila kar dva krat razprodana. Svoje dolgoletno delovanje je ansambel obeležil z dvojno CD ploščo in video kaseto z naslovom: 30 diamantnih, ki je takoj postala tudi prodajni hit. Založba Helidon pa je podelila Ansamblu Lojzeta Slaka diamantno ploščo za tri milijone prodanih nosilcev zvoka! Lojzeta Slaka so ovenčali z laskavim nazivom »kralj polke in valčkov«, za svoje viže pa je prejel tudi priznanje diamantni slavček. Lojze je seveda nadaljeval tudi s svojimi koncerti Boš videl kaj dela Dolen'c! – tokrat pod naslovom Na Martinovo.

1995

Izšli sta plošča in kaseta z naslovom Čebelar, katerih naslovna pesem je postala v tistem času najbolj priljubljena domača skladba, Ansambel Lojzeta Slaka pa je na glasbeni prireditvi v Domžalah ponovno prejel priznanje diamantni slavček.

1996

Ansambel Lojzeta Slaka je izdal novo ploščo in kaseto: Ko zaslišim znano melodijo. Na glasbeni prireditvi Zlati petelin pa si je tri krat prislužil nagrado zalti petelin za ploščo Čebelar. V Novem mestu so tudi to leto izvedli dva koncerta pod že znanim naslovom - Boš videl, kaj dela Dolen'c! s tematikama: Jožefovo in Božični večer.

Z njihovega zadnjega koncerta je izšla tudi video kaseta z istoimenskim naslovom Božični večer. Oddaja Božični večer je na glasbenem tekmovanju v Švici prejela priznanje za najboljšo tematsko oddajo.

1997

Pod naslovom Venčki Slakovih uspešnic sta izšli CD plošča in glasbena kaseta. Tudi tokrat sta bila na Dolenjskem dva že tradicionalna koncerta Boš videl, kaj dela Dolen'c!, ki so ju poimenovali Med lovci in Silvestrovo. Z isto temo in naslovom je nato izšla tudi video kaseta. Posebno slovesno je bilo na dolenjskem koncertu, saj se ga je udeležil tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Victor Jackovich in ob tej priložnosti tudi sam zaigral na harmoniko.

1998

Naslednja plošča in kaseta Ansambla Lojzeta Slaka sta izšli pod naslovom: Najlepša beseda je mama. Besedilo za naslovno pesem je napisal znani slovenski pesnik Tone Pavček. Tudi eden od vsakoletnih koncertov Boš videl, kaj dela Dolen'c! - tokrat sta bili že osma in deveta uprizoritev - je bil v znamenju mame, saj so ga poimenovali po priljubljeni pesmi Najlepša beseda je mama. Drugi koncert pa je tematsko obravnaval Ličkanje (slačenje ali kožuhanje koruze, kar je bil nekoč eno najpomebnejših jesenskih kmečkih opravil). S teh dveh koncertov sta izšli tudi video kaseti Mama in Na ličkanju. Lojzetu Slaku je to leto pripadla posebna čast - postal je častni Slovenec leta 1998! 

1999

Na prelomu tisočletja je Ansambel Lojzeta Slaka izdal ploščo in kaseto z aktualnim naslovom Letu 2000. Sedaj že dolgo tradicionalni in tokrat deseti po vrsti dolenjski Slakov koncert Boš videl, kaj dela Dolen'c!, je nosil naslov Rudolfovo 2000.

Ansambel Lojzeta Slaka je uprizoril jubilejni gala koncert ob 35-letnici delovanja ansambla v ljubljanski hali Tivoli, in ob tem izdal video kaseto 35 let Ansambla Lojzeta Slaka.

2000

Na glasbeni prireditvi v Celju »Najlepša viža stoletja« si je Slakova skladba V dolini tihi prislužila naziv »srebrne viže stoletja«. Prireditev v Novem mestu Boš videl, kaj dela Dolen'c! pa se je odvijala pod naslovom: Med gasilci. Gasilska zveza Slovenije je ob tej priložnosti podelila ansamblu že drugo zlato priznanje.

2001

Lojze Slak je prejel priznanje za življenjsko delo, ki mu ga je podelila država Ohio (ZDA) in priznanje za najbolj popularno vižo te države, ki si ga je zaslužila njegova skladba Ej prijatelj! Tega leta se je vrnil v ansambel dolgoletni kitarist in aranžer skladb Niko Zlobko, z nastopi v ansamblu pa je prenehal kitarist Milan Ferlež. Ansambel je nastopil tudi v gosteh pri Karlu Moicku v oddaji Musikantenstadl v Švici.
Lojze Slak se je tudi v zasebnem življenju odlikoval z izjemnim delom, saj je postal član Evropskega reda vitezov vina in častni občan občine Mirna Peč.

2002

Leto 2002 je bilo za Lojzeta Slaka jubilejno, saj je praznoval 70. rojstni dan in 60 let ustvarjalnega glasbenega dela. Ob tej priložnosti je prejel iz rok tedanjega slovenskega predsednika Milana Kučana nagrado častni znak svobode Republike Slovenije (23. 12. 2002). Istega leta je izšla plošča Slak z najlepšimi vižami med violine, na kateri so bile Slakove glasbene uspešnice v izvedbi godalnega orkestra (naslov ponatisa te plošče je: Izbrane melodije Lojzeta Slaka z godalnim orkestrom).

Ansambel Lojzeta Slaka je to leto zasnoval novo ploščo in kaseto z naslovom Spomini stare Ljubljane. Koncert Boš videl, kaj dela Dolen'c! pa so odigrali na temo Za Abrahama, pod tem naslovom je izšla najnovejša tudi video kaseta. Skupina je nastopila na vseslovenski turneji v okviru 40 letnice časopisa Nedeljski dnevnik, posebni koncert v Novemu mestu pa je bil posvečen Lojzetu Slaku ob njegovi 70. življenjskem jubileju. Na novomeškem stadionu Portoval se je zbralo preko pet tisoč ljudi. Nedeljski dnevnik s svojimi bralci je podelil Lojzetu Slaku priznanje in častni naziv »dolenjski slavček«. Občina Novo mesto pa je ob tej priložnosti izročila Slaku posebno priznanje za prispevek k razvoju slovenske narodne glasbe.

2003

Lojze Slak si je na domžalski dobrodelni prireditvi Slovenski slavček pridobil naziv: »godec vseh godcev«. Tako je torej je postal prvi slovenski godec!

To desetletje je nasploh glasbeno zaznamovala avtorska izvedba prireditev Lojzeta Slaka s sodelavci Boš videl, kaj dela Dolen'c!, ki se je vsebinsko povsem razlikovala od primerljivih narodno zabavnih prireditev na Slovenskem. V letih 1994 in 2004 je Ansambel Lojzeta Slaka posnel devet albumov, zadnjega ob visoki štirideseti obletnici z naslovom Jubilejna. 

2004

Izšla je knjiga - biografija o Lojzetu Slaku z naslovom: En godec nam gode, izpod peresa pisatelja Ivana Sivca. Naslov zanjo je izbral slovenski pesnik Tone Pavček. V knjigi je opisana življenjska pot in predvsem glasbeno ustvarjanje Lojzeta Slaka – tedaj že legende narodno zabavne glasbe pri nas. Hkrati je izšla tudi Velika pesmarica Ansambla Lojzeta Slaka. Ob visokem jubileju Ansambla Lojzeta Slaka pa sta izšli tudi CD in kaseta z naslovom Jubilejna. Na slavnostni prireditvi ansambla Lojzeta Slaka ob praznovanju 40. obletnice njegovega delovanja v Hali Tivoli v Ljubljani pa so kot gostje nastopili tudi številni znani slovenski glasbeniki in skupine, med njimi so bili: Trebanjska Godba, Godalni orkester, Čuki, Igor in Zlati zvoki, Slapovi, Nuša Derenda, Grega Avsenik, dogodek pa sta povezovala Jure Ivanušič in Mojca Simončič.

2005

Lojze Slak je bil 9. julija 2005 povabljen na največji slovenski rokovski festival Rock Otočec pri Novem mestu, kjer je med pisano množico rokovskih bendov navdušil s svojo glasbo tudi mlajše generacije poslušalcev.

Oktobra 2005 pa je nastopil na velikem praznovanju ob 15 letnici delovanja ansambla Big Foot Mama na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in poskrbel za največje presenečenje: njegova priredba skladbe ansambla Big Foot Mama "Neki sladkega" v narodno-zabavni izvedbi je postala nekakšen Slakov underground hit in od tedaj tudi stalnica na Slakovih koncertih.

2006

Ansambel Lojzeta Slaka je izdal album štiridesetih najbolj popularnih pesmi iz svojega dosedanjega glasbenega obdobja 1964-2006 z naslovom: Zlate melodije Ansambla Lojzeta Slaka. V maju je izšel tudi video posnetek glasbene prireditve Boš videl kaj dela Dolen'c! pod naslovom Med planinci (na DVD plošči). Poleg ansambla Lojzeta Slaka, so se na njem predstavili tudi nekateri drugi slovenski glasbeni ustvarjalci: Ansambel Gregorji, Čuki, Atomik Harmonik, Ansambel Šentjurski muzikanti, Ansambel Igor in Zlati Zvoki.

2007

Posneli in predvajali so dokumentarni film o Lojzetu Slaku in njegovem ansamblu pod naslovom V dolini tihi. Film vsebuje zanimive posnetke s turnej Slakovega ansambla po ZDA, Kanad in Avstraliji, ter s koncertov in TV-oddaj skozi celotno obdobje delovanja Ansambla Lojzeta Slaka. Film govori o Slakovem otroštvu, njegovih učnih urah, vojnem času, o njegovi družini, sodelavcih, članih ansambla, tekstopiscih, urednikih, idr. 

2008

V mesecu marcu leta 2008 sta skupina Big Foot Mama in Ansambel Lojzeta Slaka s skupno skladbo z naslovom Pomlad nastopila na prireditvi Viktorji. (Viktor je slovenska nagrada za medijske dosežke in dosežke v popularni kulturi). 

Časnik Dnevnik je ob tem zapisal: »Priča smo bili morda najbolj nenavadni kombinaciji v zgodovini slovenske glasbe: velikani roka z legendami narodno-zabavne glasbe hkrati na istem odru, v istem komadu: Big Foot Mama in Ansambel Lojzeta Slaka«.

2009

Ansambel Lojzeta Slaka je v maju tega leta ponovno sodeloval z glasbeno skupino Big Foot Mama v novem nepozabnem rock'n'roll žuru na razprodanem odru ljubljanskih Križank, kjer so nastopili z gosti: Neisho, Perpetuum Jazzile in drugimi. Največji aplavz pa je požel skupni nastop članov ansambla Lojzeta Slaka in bigfootovcev, ki je obenem pomenil tudi vrhunec večera - ob zvokih harmonike so Križanke naravnost ponorele.

Lojze Slak je z ansamblom vnovič obnorel študente na zabavno glasbeni prireditvi Hmeljada (študentski festival glasbe in piva), njegov nastop je bil namreč presenečenje organizatorja.

2010

Lojze Slak se je s svojimi glasbeniki znova podal v studio Zlati zvoki kjer so posneli večje število povsem novih skladb in tako je izšel glasbeni CD Dragi prijatelji – avtor večine skladb je bil Lojze Slak, kot soavtor in izvajalec pa se mu je pridružil tudi novi član ansambla Janez Hvale. Za popestritev sta bili dodani tudi dve že znani priredbi skladb skupine Big Foot Mama Neki sladkega in Pomlad.

Ansambel Lojzeta Slaka je decembra tega leta igral na dvajseti obletnici televizijske oddaje Novoletni videomeh pod vodstvom Borisa Kopitarja. Zadnji koncert in nastop Lojzeta Slaka z njegovim ansamblom je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani (16. 12. 2010), ki je bil posvečen preminulemu prijatelju in kitaristu Milanu Ferležu. 

2011

Slakova skladba Ne prižigaj luči je postala legendarna pesem. Sklad ameriško-slovenske polke (Polka Hall of Fame ) in muzej v Clevelandu sta leta 2011 na seznam najbolj znamenitih pesmi uvrstita Slakove skladbe Ne prižigaj luči (v angleščino jo prevede Cecilia Dolgan pod naslovom Save the Last Dance), Glas harmonike in Ej, prijatelj.

Ansambel Lojzeta Slaka je deloval 47 let. V tem času so ustvarili 531 skladb, posneli 58 albumov in izdali 33 notnih zvezkov. Postali so legende narodno zabavne glasbe na Slovenskem. Številne pesmi so postale hiti, nekatere so ponarodele. Ustvarili so novo smer narodno zabavne glasbe, ki je bila drugačna kot Avsenikova in je temeljila na diatonični harmoniki in večglasnem moškem petju. Sprožili so nov val navdušenja za učenje diatonične harmonike doma in po svetu.

FANTJE S PRAPROTNA

Aprila leta 2012 so Fantje s Praprotna na koncertu v Škofji Loki proslavili 50-letnico delovanja njihove vokalne skupine. Marca 2013 so se Fantje s Praprotna odpravili na zadnjo turnejo po ZDA in Kanadi, takoj po vrnitvi pa so nastopili na koncertu v Planici. Aprila 2013 so v spomin na Lojzeta Slaka v Stožicah v Ljubljani izvajali njegove pesmi v spremljavi znanih slovenskih harmonikarjev. Leta 2014 so z oddajo Boš videl, kaj dela Dolen’c! obeležili 50 let od začetka delovanja Ansambla Lojzeta Slaka. Leta 2015 je Sklad ameriško-slovenske polke (Polka Hall of Fame) razglasil pesem V dolini tihi za hit vseh časov –»All Time Hit«.