1974 - 1983
1974
Leto 1974 se je v zgodovino Slakovega ansambla zapisalo kot eno najbolj žalostnih obdobij, saj se je januarja v prometni nesreči smrtno ponesrečil njihov član Jože Šifrer, tenorist vokalnega kvinteta Fantje s Praprotna. Dragemu prijatelju so posvetili veliko ploščo z naslovom Glas njegov v spomin, Jožetovo mesto v ansamblu pa je prevzel Jeseničan Franci Rebernik, pred tem že uspešen pevec popevk.
1975
Po večmesečnem molku zaradi smrti v ansamblu, se je Ansambel Lojzeta Slaka ponovno predstavil v novi zasedbi s pevcem Francijem Rebernikom na jubilejnem koncertu v dvakrat razprodani ljubljanski hali Tivoli in sicer ob 10-letnici njihovega delovanja. Ob tem jubileju so izdali svoj prvi dvojni album Deset veselih let. Za prodanih 100.000 velikih plošč so pri založi Helidon prejeli zlato ploščo in pri založbi Jugoton posebno zlato ploščo za prodanih 350.000 velikih plošč ter številna druga priznanja.
Maja in junija so se Slaki ponovno podali na turnejo po Združenih državah Amerike in Kanadi. Kot prvi izvajalci etno glasbe so nastopili v novozgrajenem koncertnem amfiteatru »Front Row« v Clevelandu, ki je bil razprodan kar mesec dni pred prihodom Slakov. Posebnost te dvorane je bil okrogel, vrteči se oder. Na turneji jih je, tako kot na drugih nastopih, spremljal povezovalec programa Milan Kalan. Srečali so se tudi z mnogimi ljubitelji njihove glasbe iz
številnih “Button Box” orkestrov.
1976
Ansambel Lojzeta Slaka je vse leto neumorno nastopal po domačih krajih in ob tem posnel dva maksi singla Zadnja noč v letu in Šoferska, hkrati pa je zavzeto pripravljal gradivo za nov dvojni album. Fantje so nastopali tudi na številnih dobrodelnih prireditvah v pomoč mnogim organizacijam in društvom. Od Društva paraplegikov Slovenije so v zahvalo prejeli zlato odličje za večkratno pomoč njihovi organizaciji.
1977
Ansambel Lojzeta Slaka je zbral že nad tisoč nastopov »v živo«, bodisi na koncertih bodisi na družabnih prireditvah, kot so bile denimo veselice ali plesne prireditve. V akciji revije Stop je osvojil »krošnjo popularnosti«, založba ZKP pa jim je podelila zlato kaseto za uspešno prodajo njihove glasbe, ki je bila posneta na novih nosilcih - glasbenih kasetah. V tem času je izšla tudi nova velika plošča pod naslovom Mavrica.
1978
V začetku leta je Ansambel Lojzeta Slaka izdal dvojno veliko ploščo Popotnik, konec istega leta pa še drugi dvojni album z naslovom Postojnska jama. Ansambel je ponovno zmagoval na Stopovem natečaju popularnosti in bil spet med dobitniki zlatih odličij, ki ji je najbolj uspešnim izvajalcem podelila Založba kaset in plošč RTV Ljubljana.
1979
Petnajstletnico skupnega nastopanja so Slakovi godci slavili v dvakrat razprodani in prepolni Tivolski dvorani v Ljubljani, kjer so prejeli priznanje založbe Helidon – drugo zlato ploščo, ter priznanje založbe ZKP Ljubljana – drugo zlato kaseto. Ob jubileju je izšel tudi njihov najnovejši album Na vseh straneh sveta. Prejeli so tudi drugo zlato priznanje Društva paraplegikov Slovenije.
1980
Ansambel Lojzeta Slaka se je že tretjič podal »čez lužo« na ameriško-kanadsko turnejo. V glavnem mestu zvezne države Ohio, Clevelandu, so bili osrednji gostje na mednarodnem folklornem festivalu, tradicionalni prireditvi pod okriljem mestne uprave. Ob tej priložnosti je župan mesta Cleveland izročil Lojzetu Slaku zlati ključ mestnih vrat in listino častnega meščana.
1981
Ansambel se je odzval vabilu avstrijske gramofonske družbe WM Records iz Innsbrucka in zanjo posnel dve veliki plošči, hkrati pa se je pod njenim okriljem odpravil na turnejo po Avstriji za nemško govoreče občinstvo. Pri založbi Helidon je izšel njihov novi album z naslovom Od sanjave Mure do modrega neba.
1982
Založba Helidon je v aprilu tega leta podelila Ansamblu Lojzeta Slaka osem zlatih plošč za uspešno prodajo njihovih skladb v zadnjih letih, slavje pa je dopolnila še njihova velika plošča Desetkrat zlati.
Pri založbi WM Records je izšla nova plošča s Slakovimi napevi za nemško govorno področje, ansamblu pa je založnik za prodor na avstrijsko – nemškem tržišču pripravil nastop v priljubljeni oddaji Musikantenstadl, ki jo je vodil sloviti Karl Moick (to je bila televizijska oddaja s popularno in narodnozabavno glasbo), v Sloveniji pa so izdali ploščo z inštrumentalnimi skladbami.
1983
Slakov ansambel je vnovič gostoval na zaslonih avstrijske televizije, s Karlom Moickom se je odpravil na dve turneji po naši severni sosedi, doma pa je vneto pripravljal gradivo za nove izdaje, s katerimi je vstopil v jubilejno leto 1984. Bližalo se je praznovanje 20 letnice nastopanja.
Popularnost ansambla je bila zelo velika, kar se je odražalo tako po številu vabil na veselice, prireditve, snemanja in gostovanja kot tudi po številu prodanih plošč in podeljenih nagrad. Igrali so na številnih veselicah, ki so jih organizirala različna društva, med njimi največ gasilska. Posebnost ansambla je bila, da so med nastopi sami izvajali humorističen program pod vodstvom pevca in animatorja Andreja Berganta. Prepotovali so vse slovenske pokrajine in v številnih krajih so nastopali več let zapored. V dvajsetih letih so imeli približno dva tisoč nastopov, več sto radijskih in televizijskih snemanj, napisali in zaigrali okoli 320 melodij in, kot so radi poudarili, prevozili en milijon kilometrov.