1984 - 1993

1984

V tem letu so Slakovi fantje praznovali že 20 let skupnega sodelovanja in nastopanja, ki so ga obeležili z dvema koncertoma v Hali Tivoli, ki je bila ponovno kar dva krat razprodana. Ob tem dogodku je izšel njihov jubilejni album Pod lipo ob 20 letnici, prihajala so nova priznanja in nagrade od vsepovsod, med njimi sta bili tudi dve zlati plošči. Ansambel Lojzeta Slaka si je tako pri založbi Helidon prislužili že dvanajst zlatih plošč in ob dveh Jugotonovih zlatih ploščah se jih je skupaj nabralo že štirinajst. V prazničnem vzdušju so za ljubljansko televizijo posneli oddajo 20 let ansambla Slak. 

1985

Leto 1985 je postreglo že s četrto turnejo Ansambla Lojzeta Slaka po Združenih državah Amerike in Kanadi, pred odhodom pa so fantje izdali še plošči Iz bogate glasbene skrinje Lojzeta Slaka in Mama prihajam domov. Med pet tedenskim gostovanjem so igrali in peli slovenskim rojakom na tridesetih prireditvah, hkrati pa so imeli skoraj vsak dan radijska in televizijska snemanja in intervjuje za različne medije.

1986

​Založba Helidon je v začetku aprila v mariborski dvorani Tabor organizirala slavje, na katerem so Ansamblu Lojzeta Slaka poleg trinajste zlate plošče kot prvi skupini na Slovenskem za milijon prodanih plošč podelili platinasto ploščo.

Konec novembra je Lojze Slak odpotoval v Cleveland na praznovanje ob 25 letnici radijskega programa Tony's Polka Village, kamor je bil povabljen kot častni gost te radijske postaje, ki od svoje ustanovitve naprej vrti izključno slovensko narodno zabavno glasbo, tako v izvirniku kot v ameriški izvedbi.

1987

Po enoletnem premoru so Lojze Slak in njegovi fantje spet razveselili občinstvo z novo ploščo To smo mi, prijatelji!, na promocijski turneji po Sloveniji, pa so si znova pridobili številne nove občudovalce. Meseca maja je Ansambel Lojzeta Slaka sodeloval na 1. alpskem večeru na Bledu, kjer so navdušili s svojim programom.

1988

Po dolgih letih se je zgodila prva menjava nastopajočih v ansamblu. Zaradi preobremenjenosti z delom (kot odvetnik v odvetniški pisarni) se je rednemu nastopanju v ansamblu odpovedal prvi član prvotne instrumentalne zasedbe – berdist Franc Sever, nadomestil pa ga je Kamničan Tone Štritof. Pri založbi RTV Ljubljana je tako v novi zasedbi izšla njihova prva 60 minutna videokaseta s Slakovimi napevi. 

1989

To je bilo leto srebrnega jubileja Ansambla Lojzeta Slaka, ob priznanjih za četrt stoletja ustvarjalnega dela, pa je hkrati izšla tudi jubilejna plošča in kaseta Raj pod Triglavom ter video kaseta 25 let Ansambla Lojzeta Slaka. Televizija Ljubljana (danes TV Slovenija) se je praznovanju Slakove skupine pridružila z oddajo, ki so jo snemali v najlepših kotičkih slovenskih Alp, v Triglavskem narodnem parku, pa vse od Trente do Dolenjskih gričev ter Kostanjevice. 

1990

Ansambel Lojzeta Slaka je odpotoval na doslej najbolj odmevno turnejo po Združenih državah Amerike in z enournim programom nastopil tudi v Nashvillu, v samem središču country glasbe. To je bil dosežek, o katerem mnogi glasbeniki lahko le sanjajo. Gostovali so po en teden v Disneylandu na Floridi in en teden igrali na ladji Caribbean, plavajočem hotelu, ki je med Miamijem v Kaliforniji in Karibskimi otoki prevažal ameriške turiste, željnih dobre glasbe, zabave in potovanj. V petih tednih je bilo za ansamblom več kot trideset nastopov, mnogo srečanj s pomembnimi osebnostmi, nastopov pred radijskimi mikrofoni in TV kamerami. Delček vsega dogajanja je posnela tudi ekipa ljubljanske televizije, ki je z gostovanja ansambla v Združenih državah Amerike in Kanadi pripravila dve oddaji iz serije Videomeh.

1991

Že v začetku leta se je od ansambla poslovil Niko Zlobko – kitarist, klarinetist in kot aranžer tvorec »Slakovega zvena«, ki je z ansamblom sodeloval vse od začetka pa do srebrnega jubileja. Namesto njega je Lojze k sodelovanju povabil Milana Ferleža, znamenitega mojstra pojočih strun v PORL-u (Plesnega orkestra Radia Ljubljana), ki si je narodnozabavne izkušnje nabiral v mnogih studijskih zasedbah. Tudi v pevskem kvintetu Fantov s Praprotna je prišlo do spremembe, z nastopanjem je iz zdravstvenih razlogov prenehal Janez Habjan, tretji glas skupine.

Lojze se je v maju posvetil studijskemu ustvarjanju in posnel prvo solistično kaseto z dvanajstimi priredbami znanih skladb, ki jo je naslovil Stari spomini, prvi skupni projekt nove zasedbe v obliki velike plošče pa je nastal skoraj istočasno in dobil naslov Zvezda, ki se utrne.

Nemirno leto, ki je prineslo Sloveniji svobodo in samostojnost je Ansambel Lojzeta Slaka sklenil na novoletnem Videomehu na Vinski gori, kjer so premierno izvedli enega svojih največjih hitov, skladbo Srečno, mlada Slovenija.

1992

Spomladi je izšla plošča z imenom nosilne skladbe Srečno, mlada Slovenija, na jesen pa je ansambel s svojimi dolenjskimi prijatelji uspešno oživil dolgoletno zamisel Lojzeta Slaka o zabavno glasbenem nastopu v živo s šegami in navadami iz krajev njegove mladosti – z Dolenjske. Tako je cvičkova jesen tega leta v novomeški dvorani Marof dobila vsebinski dodatek z naslovom »Boš videl, kaj dela Dolen'c!«, ki si ga je preko televizijskih zaslonov lahko ogledala vsa Slovenija.

Pred iztekom leta pa je izšla še plošča Slakovih prazničnih pesmi Slovenija naj bo jutri lepša.

1993

Slakova pesem Srečno, mlada Slovenija je bila največkrat predvajana skladba po željah poslušalcev slovenjskih radijskih postaj, zato je Založba kaset in plošč RTV Slovenija podelila Slakovi skupini priznanje zlato video kaseto. V Novem mestu je Lojze Slak že drugič uspešno organiziral koncert »Boš videl, kaj dela Dolen'c!« z naslovno tematiko Kmečka ohcet. Žal pa je ansambel tudi v tem letu izgubil enega od svojih članov, iz zdravstvenih razlogov je namreč prenehal z nastopanjem baritonist Janez Kalan (prej drugi basist), pevec Fantov s Praprotna.

Omeniti velja, da so poznavalci narodno-zabavne glasbe začeli govoriti o »Slakovem zvenu«, ki je bil drugačen od vseh drugih ansamblov narodno-zabavne glasbe in kot tak prepoznaven tudi med poslušalci. Ustvarila sta ga Lojze Slak in Niko Zlobko.  Lojze je bil avtor glasbe večine skladb, Niko Zlobko pa aranžer skladb. Kar 95 odstotkov besedil je uglasbil Lojze Slak, ostale pesmi pa Niko Zlobko, Milan Ferlež, Vinko Štrucelj in drugi.