EN GODEC NAM GODE
GLASBENO - GLEDALIŠKA UPRIZORITEV, ŠENTVID PRI LJUBLJANI (2017)
Igralci šentviškega Teatra so premierno uprizorili gledališko glasbeno predstavo En godec nam gode – po istoimenski knjigi pisatelja Ivana Sivca je scenarij napisal Roman Končar, režiral pa Brane Kopač. V predstavi je nastopilo 45 igralcev, po večini glasbenikov.
Zgodba o Lojzetu Slaku se začne v njegovem ranem otroštvu, ko je mali Lojzek prvič plaho vzel v naročje stričevo harmoniko. Nadaljuje se z mladostnim zorenjem, v katerem je začel spoznavati širši svet in ljudi, ki so pomembno vplivali na njegovo nadaljnjo glasbeno pot: srečanje z legendarnim harmonikarjem Avgustom Stankom in s tedanjim glasbenim producentom na Radiu Ljubljana, Vilkom Ovsenikom. Igra prikaže, kako se je Lojze prvič srečal s Fanti s Praprotna in takoj začutil, da so to "pravi
fanjte" za njegov ansambel.
Posebno mesto je v zgodbi našla tragična izguba "pevca vseh pevcev" Jožeta Šifrarja … Zgodbo končajo s slavnostnim koncertom ob 30-letnici delovanja v Cankarjevem domu ter slavnostno razglasitvijo Lojzeta Slaka za kralja polk in valčkov. Igralci na odru so prepevali in muzicirali v živo.
»Namen uprizoritve glasbene poti Lojzeta Slaka je bil, da se poklonimo pokojnemu sokrajanu in velikanu slovenske glasbe, vrhunskemu virtuozu na diatonični harmoniki, ki je s svojim delom pustil neizbrisen pečat v slovenskem glasbenem prostoru," je povedal režiser predstave Brane Kopač.
Po premieri, ki je bila v sredo, 8. februarja 2017, sta bili v februarju še dve ponovitvi: 18. in 25., ter tri predstave v marcu: 4., 8. in 11. marca, v dvorani Ljudskega doma Šentvid nad Ljubljano (Prušnikova 99).
VESELICA V DOLINI TIHI
GLEDALIŠKA PREDSTAVA NA STUDENCU PRI DOMŽALAH (2014)
Igra s petjem v poklon Lojzetu Slaku je sodobna veseloigra iz naših krajev in našega časa, ki so jo uprizorili v poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah, kjer vsako leto največ obiskovalcev pritegnejo domače igre. Meseca julija 2014 so krstno uprizorili izvirno igro Veselica v dolini tihi. V predstavi, v kateri nastopa 80 igralcev, so uporabili in priredili skladbe Lojzeta Slaka.
Veseloigra je prizanesljiva, vendar razločna kritika individualizma in egoizma, ki omogočata razraščanje spletkarjenja in praznih obljub ter sleparij, metanje polen pod noge ustvarjalnim, oblastniške težnje in korupcijo. Izpostavlja ustvarjalno željo in zagon vseh, ki se ne prepustijo negativnim okoliščinam, prizadevanja in združevanje v akcijo za skupno dobro ter vero, da še obstajajo ljudje, ki so s svojim trudom pripravljeni premagovati težave za dobro skupnosti.
Iz vsebine predstave: Intelektualna in umetniška družina Balohovih se iz Ljubljane odpravi na kratke počitnice na podeželje, kjer je svojo mladost kot rejenec preživel oče, operni pevec Tone Baloh. Tam, v vasi Dobje, naletijo na stare znance in na krajevne zaplete: na "odloženega" in malce zapitega novinarja Štamprla, ki "vse ve, a ga nič ne briga", na podjetnika gostilničarja Jožeta, ki bi rad obnovil dvorec in v njem uredil igralnico, ter na prizadevanja krajevnih kulturnikov, zlasti dveh
pevskih zborov. Celotno dogajanje, ki se razreši s srečnim koncem, je prepleteno z ljudskim humorjem, s subtilno romantično zgodbo ter s številnimi glasbenimi vložki.
Avtor sodobne veseloigre je Roman Končar, ki pravi, da je "komedija rahlo aktualna, rahlo nostalgična, predvsem pa en velik poklon prijatelju, pokojnemu velikanu slovenske glasbe Lojzetu Slaku." Režiser predstave Lojze Stražar je poudaril, da ta predstava sodi prav v ta prostor in na ta podeželski oder.
